Življenjepis sedemnajstega Gyalwang Karmape

Karmapa je najvišji duhovni vodja Karma Kagju ali Kamtsang Kagju šole tibetanskega budizma. Ta tradicija poglobljene prakse meditacije izvira od Bude Šakjamunija in prvobitnega Bude Vadžradare. Linija Kagju se je začela v 11. stoletju, ko jo je indijski mahasidha Tilopa najprej predal budističnmu učenjaku Naropi, ta pa je obširna učenja in meditacijske prakse predal velikemu tibetanskemu prevajalcu Marpi. Marpa je tisti, ki je ta učenja prinesel na Tibet. Marpov glavni učenec je bil veliki jogi Milarepa, ki je učenja predal Gampopi. Gampopa jih je potem predal prvemu Karmapi, Dusum Khjenpi. Od takrat so glavni nosilci linije Kagju zaporedne reinkarnacije Gyalwang Karmape. Vsak Karmapa zapusti pismo, v katerem napove svoje naslednje rojstvo, zato se linija Karmap imenuje samo-proklamirana linija. Vsi veliki Kagju učitelji verjamejo, da je Gyalwang Karmapa utelešenje in izvor vseh blagoslovov te linije učenj.

17. Gyalwang Karmapa Ogyen Trinley Dorje (17. Gjalvang Karmapa Ogjen Trinle Dordže) se je rodil na Tibetu leta 1985 in leta 1992 so ga prepoznali s pomočjo pismene napovedi, ki jo je njegov predhodnik 16. Karmapa Randžung Rigpe Dordže zapustil Kenting Tai Situ Rinpočeju. Sedemnajsti Karmapa je prvih štirinajst let svojega življenja preživel na Tibetu. V začetku leta 2000 pa je dramatično prebegnil v Indijo, kjer zdaj živi v začasni rezidenci blizu Dharamsale, dokler mu indijska vlada ne bo odobrila povratka v samostan Rumtek v Sikkimu, glavni sedež Karmap v izgnanstvu.

***

17. Karmapa se je rodil nomadskim staršem v tibetanski pokrajini Lhathok. Starši, ki so imeli mnogo hčera in enega sina, so si želeli še enega fantka. Opat Karma Kagju samostana Kalek, jima je dejal, da bosta morda imela še enega sina, vendar ga morata v tem primeru poslati v Kalek samostan. Starša sta se strinjala in ne dolgo zatem se jima je rodil sin.

Fantka so poimenovali »Apo Gaga«, kar pomeni »srečni brat«, vzdevek, ki mu ga je dala njegova starejša sestra. Apo Gaga je štiri leta preživel v samostanu Kalek, kjer je bil deležen posebne izobrazbe in so ga obravnavali kot še neprepoznanega reinkarniranega lamo. V tem obdobju je del časa prebil tudi s svojimi starši.

Leta 1992 je staršem predlagal, da svoj tabor preselijo prej kot običajno. Odločitev, da se premaknejo, jih je pripeljala na mesto, ki ga je 16. Karmapa v svojem preroškem pismu opisal kot kraj, kjer bodo našli 17. Karmapo. Apo Gaga je staršem povedal, da ponj prihajajo njegovi menihi in pripravil svoje stvari za na pot.

Čudežni dogodki med nosečnostjo in ob rojstvu Apo Gage; kraj, kjer se je nahajal, se je natančno ujemal z opisom v pismu, ki ga je 16. Karmapa izročil Tai Situ Rinpočeju; ujemala so se imena staršev, ki so bila ravno tako navedena v pismu, ter sama pojava in obnašanje dečka; vse to je menihe iz samostana Tsurphu vodilo k prepričanju, da je deček, ki se je rodil v nomadski družini, dejansko 17. Karmapa. Kenting Tai Situ Rinpoče in Njegova svetost Dalaj Lama sta potrdila identifikacijo. Po kratkem času v Kaleku je bilo vse pripravljeno za pot v samostan Tsurphu, glavni sedež Karmap. Preden so se odpravili so se na nebu pojavila tri sonca, kar je na tistem območju videlo na stotine ljudi.

27. septembra istega leta je kitajska vlada dovolila uradno prepoznanje Ogyen Trinley Dorje-ja za 17. Karmapo, kar je bilo prvič po petdesetih letih, da je komunistična vlada uradno dovolila prepoznanje kateregakoli reinkarniranega lame. Obred striženja las in poimenovanja so opravili v znamenitem Džokang templju v Lhasi, kar je bilo šele drugič, da je kateri od Karmap svojo posvetitev v meniha prejel na tem mestu.

Istega dne, 27. septembra 1992, ko je imel Karmapa 7 let, je v prisotnosti Tai Situpe potekalo ustoličenje v samostanu Tsurphu, kjer se je zbralo preko 20.000 romarjev. Gyalwang Karmapa je obred ustoličenja zaključil z osebnim podeljevanjem blagoslovov množici, ki je popolnoma obkrožala samostan. Zaradi ogromnega števila ljudi, ki so želeli Karmapov blagoslov, da se je obred blagoslavljanja nadaljeval tudi naslednji dan. Naslednje jutro se je pred njim zvrstilo 25.000 ljudi, da bi prejeli njegov osebni blagoslov. Dan zatem je 17. Karmapa s strehe samostana podelil svojo prvo uradno iniciacijo - iniciacijo rdečega Čenreziga, bude sočutja.

Od prihoda v Tsurphu leta 1992 se je Karmapa v glavnem posvečal študiju dharme, Budovega nauka. Zgodnje izobraževanje je potekalo pod nadzorom Tai Situ Rinpočeja, Gyaltsab Rinpočeja in Drupon Dečen Rinpočeja, pokojnega opata samostana Tsurphu. Umze Thubten Zangpo, ki je 16. Karmapi služil v Tsurphuju in samostanu Rumtek, je bil Karmapov učitelj branja vse do svoje smrti leta 1997. Drugi učeni menihi in lame, med njimi Lama Njima, so nadaljevali s poučevanjem Karmape.

Leta 1994 je Gyalwang Karmapa obiskal glavne svete kraje v centralnem Tibetu vključno z Džokang templjem, Potalo in samostani Tašilunpo, Drepung, Sera in Ganden, kjer je opravil obrede in daritve. Kmalu po vrnitvi v Tsurphu se je na povabilo vlade LR Kitajske odpravil na formalni obisk v Peking.

Med bivanjem v Pekingu se je srečal s številnimi uradniki in bil uradno predstavljen predsednikoma države in partije, Jiang Zeminu in Li Pengu. Karmapa je prisostvoval proslavi 45. obletnice ustanovitve vlade LR Kitajske, kjer je z navdušenjem prvič prisostvoval ognjemetu. V bližini Pekinga je opravil romanje k oltarju, ki vsebuje znamenito relikvijo, Budov zob. Prav tako se je odpravil na goro Vu Tai Šan (Pet svetih vrhov Mandžušrija), kjer je pred več kot šesto leti učil tretji Karmapa Rangdžung Dorje. Preden se je vrnil na Tibet, se je njegova pot nadaljevala z obiskom obalnih mest in postanki v Šanghaju, Nandžingu in naposled v Čengduju. Na tem potovanju se je Karmapa seznanil s sodobnim urbanim življenjem Kitajske, kot tudi z moderno tehnologijo in transportom.

Ob vrnitvi v Tsurphu je Karmapa nadaljeval s študijem dharme, ki vključuje filozofijo, debato, obredje in svete plese. Vsak dan ob 13. uri je sprejemal obiskovalce, romarje iz Tibeta in celega sveta in jim podeljeval blagoslove. Ob posebnih prazničnih dnevih, ko so v Tsurphu prispele množice romarjev, je Gyalwang Karmapa podeljeval osebne blagoslove tisočim ljudem v enem samem dnevu.

Z leti je začel v samostanu Tsurphu podeljevati vedno več iniciacij in voditi razne obrede, kot so vsakoletni plesi Mahakale, ki so se nadaljevali vse do praznovanja losarja, tibetanskega novega leta.

Od leta 1994 je Karmapa začel izpolnjevati svoje poslanstvo odkrivanja in prepoznavanja ponovnih rojstev inkarniranih lam, imenovanih tulku.

Prvi tak primer je bil prepoznanje Pawo Rinpočeja, pomembnega Kagju lame, ki je preminil leta 1991 v Nepalu. Karmapa je napisal pismo, v katerem je navedel podrobnosti kraja, letnega časa rojstva otroka, kot tudi indikacije imen staršev in opis okolice njihovega doma. Odprava je s pomočjo navodil iz pisma našla malega Pawo Rinpočeja v Tibetu in ta je do leta 2001 prebival v Njenang samostanu blizu Tsurphuja, nakar ga je kitajska vlada premestila v Lhaso.

Leta 1996 je Gyalwang Karmapa napisal naslednje preroško pismo in sicer o ponovnem rojstvu Jamgon Kongtrul Rinpočeja. Podrobnosti v pismu, skupaj z dodatnimi skicami in načrti, ki jih je narisal Karmapa, so priskrbele vse potrebne znake in navodila za odkritje četrtega Jamgon Kongtrul Rinpočeja, ki je bil takrat star dve leti. Danes živi v samostanu Pullahari v glavnem mestu Nepala Katmanduju.

Sedemnajsti Karmapa je kasneje prepoznal in potrdil ponovna rojstva drugih tulkujev, med njimi malega Dabzang Rinpočeja, ki sedaj živi v svojem samostanu v Khamu na vzhodu Tibeta. V Nepalu so odkrili Shelri Dolpo Rinpočeja, bližnjega učenca drugega in tretjega Jamgon Kongtrul Rinpočeja, ki sedaj živi skupaj z Jamgon Kongtrul Rinpočejem v Pullahariju.

Kot nadaljevanje 800-letne tradicije se je večina obnovitvenih del in oživljanje dharma dejavnosti v Tsurphuju začelo in razcvetelo po vrnitvi 17. Karmape leta 1992. Templji, oltarji, stupe, šedra (samostanska šola) in bivališča menihov so bili obnovljeni in okrašeni z daritvami, kipi in slikami. Ob prazničnih dnevih so ponovno izobesili velikanske thangke iz Tsurphuja in svete plese lam so spet začeli izvajali na glavnem samostanskem dvorišču.

Leta 1999 je na povabilo vlade in predstavnikov verskega urada LR Kitajske Gyalwang Karmapa ponovno odpotoval v Peking. Med obiskom je pritegnil veliko medijske pozornosti in na kitajski nacionalni televiziji so predvajali posebno oddajo o njegovem življenju in aktivnostih.

Prvega januarja 2000, ko je zahodni koledar prešel v novo tisočletje in so v Kagju samostanih in dharma centrih po vsem svetu praznovali z molitvam za mir, dolgo življenje in uspešno delovanje in širjenje Karmapove razsvetljene dejavnosti, se je za Karmapo začenjalo novo potovanje. Le nekaj dni prej, 28. decembra, je štirinajstletni Gyalwang Karmapa s peščico pomočnikov zapustil Tsurphu samostan in skrivaj pobegnil s Tibeta. Petega januarja je varno prispel v Dharamsalo v Indiji, kjer ga je pričakal Njegova svetost 14. Dalaj Lama.

Od tedaj Gyalwang Karmapa začasno živi v Gjuto Ramoče tantrični univerzi v bližini Dharamsale. V Gjutu Karmapa lahko nadaljuje študij budistične filozofije in budističnih naukov, ter prejema transmisije in iniciacije Karma Kagju vadžrajana praks od mojstrov linije Kagju. Njegov glavni tutor je Khenchen Thrangu Rinpoče, ugleden učenjak Kagju šole.

Odkar je v Indiji, je Karmapa sprejel na tisoče obiskovalcev iz celega sveta, vključno z verskimi voditelji, politiki in filmskimi zvezdami, tako budiste kot nebudiste. Vsak teden ima Karmapa javne in privatne sprejeme v samostanu Gjuto, občasno pa podeljuje tudi javna učenja in iniciacije.

Uradna stran Gyalwang Karmape je www.kagyuoffice.org.