Predhodne emanacije Tai Situ Rinpočeja

  • Bodhisatva Maitreja
  • Guru Rinpoče - Padmasambhava
  • Bodhisatva Vir duhovnih naukov
  • Jidam Hevadžra
  • Dombi Heruka
  • Darikapa
  • Vadžračarja Šri Singha
  • Gjim Šang
  • Denma Tsemang
  • Marpa Lotsava
  • Pang Kenčen Ozer Lama
  • Rabten Kunzang Pal
  • Ngavang Džikten Vangčuk
  • Gonpo Tsultrim Njingpo
  • Drogon Rečen Sonam Drakpa
  • Ješe Vangčuk
  • Cesar Tašing Temur
  • Ratnabhadra
  • Taranatha
  • Prvi Tai Situpa Čokji Gjaltsen
  • Drugi Tai Situpa Taši Namgjal
  • Tretji Tai Situpa Taši Paldžor
  • Četrti Tai Situpa Čokji Goča
  • Peti Tai Situpa Čokji Gjaltsen Palzang
  • Šesti Tai Situpa Čogjal Mipham Trinle Rabten
  • Sedmi Tai Situpa Lekše Mave Njima
  • Osmi Tai Situpa Kunkjen Čokji Džungne
  • Deveti Tai Situpa Pema Njindže Vangpo
  • Deseti Tai Situpa Pema Kunzang Čogjal
  • Enajsti Tai Situpa Pema Vangčuk Gjalpo

Bodhisatva Maitreja

Bodhisatva Maitreja je zaščitnik ljubeče dobrote in je bil eden od glavnih učencev Bude Šakjamunija. Preden je Buda Šakjamuni zapustil čisto kraljestvo Tušite, da bi pomagal bitjem na zemlji, je okronal Maitrejo in ga ustoličil kot svojega naslednika. Na svoji kroni Maitreja nosi stupo, spomenik z relikvijami dragocenega učitelja.
V prihodnosti, ko se bodo učenja Bude Šakjamunija izgubila in jih ne bomo več pomnili, bo na zemljo prišel Maitreja in znova učil dharmo in zato velja za bodočega Budo.
Buda Šakjamuni je četrti Buda našega eona, Tai Situpa se bo emaniral kot Maitreja, peti Buda tega eona in bo ponovno učil dharmo, Gyalwang Karmapa pa se bo pojavil kot šesti Buda tega eona.
Mnoge linije izvirajo od Maitreje, med drugimi tudi Situ Rinpočejeva linija, Asanga in mnogih drugih mojstrov.
V samostanu Palpung Šerab Ling v Indiji je Maitreja osrednji kip v glavnem templju.

Guru Rinpoče - Padmasambhava

Guru Rinpoče ali Padmasambhava je znan po tem, da je vpeljal in utrdil budizem na Tibetu. Je glavni učitelj in božanstvo Njingma šole tibetanskega budizma.

Bodhisatva Vir duhovnih naukov

Ta bodhisatva prebiva v čisti deželi Bude Amitabhe v zahodni smeri, ki jo poznamo kot Devačen, deželo sreče in blaginje. Čeprav nikoli ne zapusti čistege dežele, je sposoben s svojimi manifestacijami in aktivnostmi pomagati nešteto čutečim bitjem. Kot je Buda Amitabha obljubil, se lahko bodhisatve, ki bivajo v Devačenu, manifestirajo zunaj njega za dobrobit vseh čutečih bitij, četudi dejansko nikoli ne zapustijo Devačena. Čeprav Tai Situ nikoli ne zapusti čistega stanja dharmakaje (Budovega čistega uma), se lahko manifestira na zemlji za dobrobit vseh bitij.
Kot bodhisatva Vir duhovnih naukov je Tai Situ v tesni povezavi z Budo Amitabho.

Jidam Hevadžra

Hevadžra je meditativno božanstvo v mnogih linijah budizma. V Kagju tradiciji spada Hevadžra tantra v kategorijo tanter »matere«.

Dombi Heruka

Situ Rinpoče se je emaniral kot Dombipa, indijski mahasidha, ki je živel v 10. stoletju. Dombipa in Krišnakar sta bila glavna učenca, ki sta prejela transmisijo linije Virupe. 

V tej emanaciji je bil Tai Situpa kralj, ki je ohranjal učenja dharme.
Dombipa se je rodil kot kralj v pokrajini Magadha, vladal pa jev skladu z globokimi učenji Vadžrajane, ki jih je prejel od mojstra Virupe. Dombipa je dosegel sidhije (spoznanja) s prakso Hevadžre.
Kralj Dombipa je cenil svoje podložnike kot oče, ki skrbi za dobrobit svojega edinega sina, čeprav jih večina ni vedelo, da je kralj stopil na pot dharme. Že po naravi je bil prijazen mož, zato so ljudje vedno rekli: »Naš kralj je pa res hvale vreden človek.« Nekega dne je kralj Dombipa rekel svojemu ministru: »Ljudje v naši deželi trpijo. Tatovi in roparji uničujejo posestva. Zaradi pomanjkanja vrline je vse več revščine in jeze. Da bi osvobodili zemljo strahu in revščine, moraš obesiti velik zvonec na drevo in kdorkoli bo priča kakšnemu zločinu ali revščini, naj pozvoni. Minister je storil, kot mu je bilo naročeno. In zvon je neprestano zvonil. Njegovi naseljenci so se zavedli resnega stanja in so vložili vso svojo dobro voljo v izboljšanje stanja v svojem okolju. Zaradi kraljevih vrlih dejanj sta bili strah in revščina izkoreninjeni iz Magadhe.
Nekega dne je kralju Dombipi skupina pevcev podarila v dar plese in petje. Pevci so bili iz nižje kaste, zato so se jih drugi pogosto izogibali ali pa so jim bila dodeljena umazana, težaška dela. Mlada hči enega od pevcev je bila popolna,  poštena in imela je čiste misli, ljubek obraz z nežno poltjo in vse kvalitete, ki jih premorejo dakini. Kralj je zaprosil, da bi postalo dekle njegova žena, a je njen oče prošnjo zavrnil. Kralju je odvrnil: »Vaša visokost je kralj Magadhe, vladate 800.000 naseljem. Zaradi Vašega kraljevega blagostanja Vam ni treba delati za preživetje. Mi smo iz nizke kaste, očrnjeni od drugih kast in vsi se nas izogibajo. Vaša prošnja ni primerna.«
Kralj je še enkrat izrazil svojo prošnjo in tokrat pevcu namenil veliko vsoto denarja. Dvanajst let ljudje niso vedeli, da je kraljeva žena dekle iz nižje kaste, a sčasoma je resnica prišla na dan. Nekateri nevedni in brezčutni med njimi so menili, da ni primerno, da ima kralj ženo iz nižje kaste, zato se je kralj Dombipa odpovedal svojemu prestolu v prid svojega sina in se kot budistični praktik odločil živeti s svojo vrlo ženo v gozdu. Dombipa Heruka je postal znan kot eden od 84 velikih tantričnih indijskih mahasidh in je dosegel popolno spoznanje. Častijo ga po vsej Indiji.

Darikapa

Tudi Darikapa je bil eden od 84 indijskih mahasidh in je predhodnik ene od štirih linij, ki jih je Tilopa predal Naropi. Preden je Darikapa postal znan praktik, so ga poznali kot kralja Indrapalo. Kralj je prestol zavrnil, da bi lahko prakticiral dharmo pod vodstvom mojstra Luipe.

V tem življenjskem obdobju je Tai Situpa nazorno pokazal, naj praktiki opustijo materializem in navezanost na ego. Rinpoče je tudi pokazal, kako lahko veliki praktiki vrla dejanja koristno uporabijo in pripeljejo druge, tudi takšne, ki so vpleteni v škodljive prakse, na pot dharme. 
Kralj Indrapala je vladal deželi Saliputra. Nekega dne, ko je šel na lov, je opazil množico ljudi, ki se je zbirala okoli tržnice. Vsi so izkazovali spoštovanje velikemu jogiju Luipi. Luipa je bil berač, brez želje po dobri hrani in je sprejemal celo najslabše daritve. Tako je kralj Indrapala rekel jogiju Luipi: »Mož, kot si ti, ne bi smel jesti nečistega ribjega drobovja. Dal ti bom karkoli si zaželiš. Če želiš moje kraljestvo, ti ga podarim.« Luipa je odgovoril: »Edino, kar sprejmem za daritev, je metoda, ki me osvobodi staranja in smrti. A če te metode nimaš, potem bi bilo tudi tvoje kraljestvo in tvoja hči brez pomena zame. Kraljestvo bi prineslo malo koristi, bilo bi le ovira. Odrekel sem se samsari.«
Kralj Indrapala je prepoznal hudo napako materialističnega načina življenja. Rekel je svojemu ministru: »Jaz nosim krono, vendar čemu? Pustite me oditi in prakticirati dharmo. Za mojo ženo je tu dovolj hrane in oblek, sinu pa bom prepustil kraljestvo.« Luipa je sprejel kralja Indrapalo za svojega učenca in ga iniciral v prakso Čakrasamvare. Luipa je pripeljal kralja Indrapalo v mesto, kjer je 300 deklic delalo kot plesalke in prostitutke v templju. Luipa je določil, da bo Indrapala prostituiranec in sluga, kar je zvesto opravljal dvanajst let. Del dogovora je bil tudi, da se Indrapala ne sme nikoli z nobenim družiti.
Nekega dne je prišel v tempelj s 300 prostitutkami kralj imenovan Kundži. Ves svoj denar je zapravil za zemeljske užitke, vdajal se je prenažiranju in trpel prebavne motnje. V bolečinah je hodil gor in dol in tako opazil Indrapalo, čaščenega na prestolu v vrtu nebeških božanstev in devic. Kralj je osupel pripeljal prostitutko, da bi tudi ona videla ta dogodek. Oba sta spoznala, da je Indrapala pravi mojster, ki se je sočutno pojavil kot prostituiranec in sluga, da bi pripeljal bitja na pot dharme.
Indrapala ja dosegel najvišja spoznanja, ker je sledil napotkom in ukazom svojega učitelja Luipe. 
Kralj Kundži in prostitutka sta spoznala svoje napake in zaslepljenost in prosila Indrapalo, da bi ju sprejel za svoja učenca. Od tedaj je bil Indrapala poznan kot Darikapa. Dvignil se je v nebo in razglasil:

Zemeljski kralj ima senčnik in sedi na slonovem prestolu.
A moje kraljestvo je bolj pomembno in moj položaj višji.
Jaz imam senčnik osebne osvoboditve in jezdim veliko vozilo (mahajano).
Darikapa se veseli na prestolu treh svetov.

S spremstvom sedemsto svojih učencev je Darikapa dosegel stanje brezsmrtnosti in prešel v čista kraljestva.

Vadžračarja Šri Singha

Šri Singha se je rodil v osrednji Aziji in se posvetil za meniha. Več let je intenzivno študiral sutre in tantre pri gori Vutai Šan na Kitajskem, sveti gori Mandžušrija, bodhisatve modrosti.

V tem obdobju se je Avalokitešvara (tib.: Čenrezig), bodhisatva sočutja večkrat pojavljal in naprosil Šri Singho naj obišče kraj kremiranja Sosaling.
V tem življenjskem obdobju je Tai Situpa prikazal popolno življenje neustrašnega učenca in meditativnega mojstra, saj je kot Šri Singha v Vutai Šanu postal visoko izpopolnjen mojster v meditaciji. S svojim dovršenim znanjem je kmalu obiskal Sosaling, ki leži zahodno od Bodhgaje v Indiji. Tam je Šri Singha srečal Mandžušrimitro, znanega Dzogčen mojstra, ki mu je v obdobju petindvajsetih let podal navodila in transmisijo celotne tradicije. Mandžušrimitra je vzhodno od Bodhgaje skril navodila in tantrične tekste, katere je kasneje odkril Šri Singha. Ta je tekste pred povratkom na Kitajsko ponovno zapečatil in jih skril v zgornjo sobico templja ob drevesu razsvetljenja v Bodhgaji. Od takrat je neustrašni praktik večino svojega življenja prakticiral na krajih kremiranja in dosegel osvoboditev telesa in duha. Na poti v kraljestvo Khotan je preminil in ob prehodu zaradi svoje visoke duhovne spretnosti manifestiral mavrično telo. Šri Singha je linijo predal mojstru Vimalamitri in Vajročani, ki sta skupaj s Padmasambhavo so prenesla Dzogčen linijo v Tibet.

Gjim Šang

V osmem stoletju se je Situ Rinpoče emaniral kot kitajski feng šui mojster Gjim Šang (Džampal Sangva), ki je igral pomembno vlogo pri ustanovitvi samostana Samje, prvega budističnega samostana v Tibetu, zgrajenega po ukazu kralja Trisong Deutsena in Guruja Padmasambhave.

Gjim Šang je bil mojster manter in astrologije, zato so ga zaprosili za oceno predlaganega kraja, kjer naj bi Samje zgradili.

Denma Tsemang

Tudi Denma Tsemang je živel v osmem stoletju in je bil eden od treh glavnih prevajalcev Padmasambhave. V tibetanščino je prevedel mnogo suter in tanter, bil je glavni prejemnik meditacijskih napotkov božanstva Srdite Mantre, ter pisec mnogih tekstov rumenega pergamenta (term).

Marpa Lotsava

Tai Situpa se je v preteklosti emaniral kot prevajalec Marpa (1012-1079) in bil najbližji učenec znamenitih mojstrov Narope in Maitripe. Bil je jidam Hevadžra v človeški obliki in je priznan kot ustanovitelj Kagju linije v Tibetu, katera je postala vir neskončnega števila izpopolnjenih mojstrov. Čaščen je kot emanacija obeh, Maitreje in Hevadžre.

Marpa se je inkarniral v Lhodraku v južnem Tibetu. Že ko je bil otrok, je pogled nanj ustvaril občutek strahospoštovanja, le redki so ga bili sposobni pogledati. Njegov oče ga je poslal študirati k Sakja učitelju Drogmi Locavi. Pri njemu se je Marpa izpopolnil v tibetanski umetnosti, literaturi in sanskrtu. Drogmi Lotsava je bil eden od glavnih mojstrov, ki je linijo Virupe prenesel v Sakja tradicijo.
Več kot deset let kasneje se je Marpa odpravil na svoje prvo romanje v Indijo, da bi poglobil svoje znanje. Njegov prijatelj in spremljevalec Ngo je iz ljubosumja na poti domov vse dragocene Marpove tekste vrgel v vodo. Za razliko od Ngoja je Marpa posedoval esenco učenj in popolnoma razumel vse tekste, ki jih je imel s seboj, zato je bila ta materialna izguba tekstov le ovira do Marpove verodostojnosti, ne pa izguba lastne realizacije.
Marpa je postal Naropov učenec in se pri njem učil več kot šestnajst let. Študiral je z več kot sto drugimi mojstri, vključno z Maitripo, Kukuripo in Džnanagarbo in prejel celotno transmisijo šestih jog, tanter, Mahamudre, suter in šamata meditacije ter postal izkušen v petju doh. Džnanagarba mu je podal transmisijo tanter »očeta«. Kukuripa, ki je bival na otoku sredi strupenega jezera, pa mu je podal transmisijo tanter »matere«. Marpa ni bil posvečen v meniha, temveč laik. Poročil se je z Dagmemo in imela sta sedem sinov. Indijo je obiskal še dvakrat, da bi prejel transmisije in navodila za prakse. Naropa je napovedal, da se bo Kagju linija nadaljevala preko Marpovega učenca Milarepe in napovedal, da se Marpova družinska linija ne bo nadaljevala.
Na svojih potovanjih v Indijo se je Marpa soočil z mnogimi ovirami, kot so klimatske razmere in roparji, proti koncu Naropovih transmisij pa je hudo zbolel in zelo trpel, kar pa je odstranilo ovire na povratku domov in na Tibet je uspel prinesti celotna, neokrnjena učenja.
Brez njegovega poguma, odločnosti in nesebičnega delovanja za ohranitev Budovega nauka, se Kagju linija ne bi obdržala. Če se Tai Situpa ne bi emaniral kot Marpa Lotsava, se Kagju linija na Tibetu nikoli ne bi v tolikšni meri razširila, kot se je.
Marpa je postal slaven kot Lotsava ali prevajalec, ker je prek svoje realizacije prevedel sanskrtska izročila v tibetanščino. Postal je Milarepov učitelj in mu predal čisto linijo.
Za časa Marpovega živeljenja so se ga mnogi bali in do priznanja in slave je prišel šele po svoji smrti. Med umiranjem je Marpa razodel svojo neločljivost od Bude, v trenutku smrti je prikazal mnogo čudežev, in pri oseminšestdesetih letih prešel v paranirvano.

Pang Kenčen Ozer Lama

V tem življenjskem obdobju se je Tai Situpa emaniral kot Pang Kenčen Ozer Lama in je bil nosilec Kadampa linije urjenja uma, linije velikega Čekave.

Kadampa linijo je v Tibet prenesel indijski mojster Atiša. Posebnost te linije je postopna pot do razsvetljenja, ki zaobjema napredujoče stopnje in prakse. Kadampa tradicija se osredotoča na urjenje uma in razvoj bodhičite. Praktike vzpodbuja k življenju po meniških načelih (vinaja).
To tradicijo je v Kagju linijo vključil Gampopa.

Kralj Gjantseja Rabten Kunzang Pal

Rojen je bil leta 1414 kot Rabten Kunzang iz Gjantseja. V tem življenjskem obdobju je Tai Situpa po budističnih zakonih vladal velikemu področju in osnoval Veliko stupo stotisočerih bud v Gjantseju. Osmerokotno oblikovana stupa vsebuje osupljive freske in motive in je ena od najuglednejših umetnostnih del v Tibetu.

Kralj Rabten Kunzang je v Gjantseju uvedel festival tekmovanj s konji, ki je še dandanes eden od najpomembnejših ljudskih običajev in dogodkov leta.

Princ iz Rinpunga Ngavang Džikten Vangčuk

V šestnajstem stoletju je bil Tai Situpa kot Ngavang Džikten Vangčuk pošten budistični princ, najmlajši sin kralja Ripunga iz Tibeta in kot mojster liričnih del znan po svoji poeziji.

Gonpo Tsultrim Njingpo

Tai Situpa se je emaniral kot mojster, znan pod imenom Gonpo Tsultrim Njingpo, da bi podprl notranjo doktrino Kagju linije. Bil je Gampopov nečak in glavni dedič izročila spoznanja Mahamudre.

Drogon Rečen Sonam Drakpa

Drogon Rečen (1148-1218) se je rodil v Jurlang okrožju v osrednjem Tibetu. Že kot otrok je pokazal prebujeni potencial na hinajana in mahajana poteh. Pri devetih letih se je povezal s Kagju mojstrom Zangri Repom in prejel mnoga učenja, vključno s posebnimi učenji, ki jih mojster učencu pove na uho in z dohami (pesmimi duhovne realizacije) Mahamudra mojstrov.

Prakticiral je meditacijo, ovit le v bombažno blago, zato so ga poimenovali Rečen, kar pomeni »Veliki v bombaž oviti jogi, « in dosegel mnoge realizacije meditativnih spretnosti. 
Pri petnajstih je njegov učitelj Zangri Repa prešel v paranirvano in mu pred tem dal navodila, naj poišče učence Milarepove linije in od njih prejme popolno transmisijo linije. Čeprav je Drogon Rečen že dosegel sijajne kvalitete samadhija, pa še vedno ni bil popolnoma zadovoljen, zato se je odločil zapustiti svoj dom in je odpotoval v vzhodni Tibet, da bi dodatno izpopolnil svojo prakso. Na svoji poti je prejel mnoga učenja. Thöpa Samdrup mu je predal popolno transmisijo linije Čöd, od Ngaripe je prejel Vadžrapani in Vadžrasadhu transmisiji, od Njalpa Čoseja je prejel izročilo Mandžušrija in Mahakale in linijo »Srčne kaplje« (Njingtig) od Vimalamitre.
Situ Drogon Rečen je ustanovil osemnajst centrov tantričnih študij in s tem mnogim pomagal do spoznanja.
Drogon Rečen je obvladal prakse za uravnovešenje telesnih energij in energetskih kanalov. Slišal je o vrlini in slavi prvega Karmape Dusum Kjenpe, ki je živel v Kampo Nenangu, zato se je odločil, da ga obišče in mu izkaže svoje spoštovanje, čeprav ni imel namena študirati pri Karmapi. 
Ob njunem prvem srečanju mu je Karmapa rekel: »O, mladi tantrični praktik! Lahko ostaneš in študiraš z mojimi učenci.«
Drogon Rečen je vprašal: »Kakšne učence pa imate?«
Gyalwang Karmapa mu je odgovoril: »Deučung Sangje, Balca Takdelva in drugi.«
Drogon Renčen se je odpravil k Deučung Sangjeju in ta ga je napotil k Balca Takdelvi. Ko je Drogon Rečen prispel k Takdelvovi jami, je tam zagledal velikega spečega tigra in od strahu zbežal nazaj, nakar mu je Deučung zaukazal, naj se ponovno vrne tja. Ko se je vrnil je v jami zagledal majhen ribnik, se okoli njega sprehodil in vanj vrgel nekaj kamenčkov, ter se vrnil k Deučungu. Ta mu je ponovno velel, naj se vrne k jami in tokrat je tam videl starega jogija, ki je v naročju držal kamenčke, katere je sam predhodno vrgel v ribnik.
In pri temu je Drogon Rečen pomislil: »Če so učenci taki, ne potrebujem dokazil, kako veliko je učiteljevo spoznanje.« Nakar se je zaobvezal in sedem let prakticiral pod vodstvom Karmape. 
Drogon Rečen je postal srčni učenec in regent prvega Karmape. Pri sedemintridesetih letih je bil popolno posvečen v meniha in dobil naziv Sonam Drakpa.
Ko se je Gyalwang Karmapa vrnil v osrednji Tibet, je Drogon Rečen ostal v vzhodnem Tibetu in nadziral aktivnosti v samostanih Karma Gon in Kampo Nenang. V naslednjih življenjih je Tai Situpa nadaljeval z nadzorom aktivnosti v samostanu Karma Gon, drugem najpomembnejšem sedežu Gyalwang Karmape.
V sedemdesetem letu starosti je Drogon Renčen preminil in med kremacijo njegovega telesa je nastalo veliko relikvij.
Gyalwang Karmapa mu je zaupal prerokbo svojega ponovnega rojstva. Glavni Drogon Rečenov učenec in nosilec Kagju linije je bil Pomdrakpa Sonam Dordže. Od takrat je vez med Karmapo in Tai Situpo neprekinjena.

Ješe Vangčuk

Jogi Ješe Vangčuk (1220-1281), naslednja emanacija Tai Situpe, je bil najtesnejši spremljevalec drugega Karmape in je posvetil sveto zemljo Caritra v južnem Tibetu, katero je predhodno odkril Gampopov učenec. Od takrat je ta kraj Karmapam sveto mesto.

Cesar Tašing Temur

Tašing Temur, Šun Di (1333-1370) je bil globoko veren vladar, ki se je zaradi nestrinjanja s korupcijo mongolskega dvora umaknil iz političnega življenja. V tem življenjskem obdobju se je Tai Situpa emaniral, da bi na miroljuben način rešil obdobje kaosa v kitajski zgodovini. 

Tašing Temur je bil zadnji cesar dinastije Juan na Kitajskem. V kralja ga je okronal tretji Gyalwang Karmapa, kateremu je bil zvesti in predani učenec. Zaradi Karmapovega svetega nektarja za podaljšanje življenja je cesar Tašing Temur postal najdaljše živeči mongolski vladar.
Tretji Gyalwang Karmapa je preminil na Kitajskem in na to noč se je Karmapova oblika pojavila na obrazu lune, kar so lahko videli vsi navzoči.                        
Cesar Tašing Temur je bil znan kot čudodelec. Znan je dogodek iz preteklosti, ko so se na cesarjevem dvoru pojavili Virupa in številni drugi mahasidhe, čeprav so preminuli že pred stotimi leti. 
Med cesarjevim vladanjem so uradno, po imperialni odredbi, častili mojstra Čana Pai Čanga, kateri je podpiral meniški red po celi Kitajski. Zaradi slabega gospodarjenja predhodnih cesarjev, slabe letine in trenutnega pomanjkanja je bila dinastija Juan v obdobju kaosa. Cesar Tašing je izgnal mnogo mongolskih častnikov, kateri so planirali izvesti holokavst nad 90 odstotki kitajskega prebivalstva. Na ta način je cesar rešil milijone življenj. Kasneje se je prostovoljno odrekel svojemu prestolu, navkljub prošnjam svojih ministrov in svoje družine, naj tega ne stori. Bil je nesebičen vladar, ki je želel na najbolj ustrezen način koristiti vsem čutečim bitjem.
Cesar je zapustil Kitajsko in do konca svojega življenja živel v Mongoliji. Mongolski vladarji so bili znani po brutalnih in barbarskih vojskovanjih, a zaradi cesarjeve modrosti, sočutja in vsevednosti Mongolija s Kitajsko ni več prelivala krvi.

Rigova Ratnabhadra

Ratnabhadra se je rodil pomembni družini v Soksamu v 14. stoletju in bil prepoznan za emanacijo Tai Situ Rinpočeja.

Že v rani mladosti je postal menih. Prejel je visoko stopnjo šolanja v budistični filozofiji, logiki in drugih veščinah na akademiji Palden Sangpo.
Situ Ratnabhadra je obiskal mnoge velike inštitucije v Tibetu in sodeloval v debatah in diskusijah o štirih glavnih temah - Madjamiki, Pradžnaparamiti, Vinaji in Abidharmi. Postal je eden od največjih učenjakov suter in tanter in poimenovali so ga Rigpe Raltri (Meč filozogije in logike).
Popolno izročilo Kagju linije je prejel od petega Karmape Dežin Šegpe in dosegel popolno spoznanje. Postal je eden od glavnih meditacijskih mojstrov tistega časa. Ratnabhadra je bil tudi nosilec linije in učitelj šestega Karmape.

Taranatha

Taranatha (1575-1634) se je rodil v Drongu v Tibetu, na rojstni dan Guruja Padmasambhave. Imeli so ga za Mandžušrija in proglasili  za bodhisatvo desetega nivoja. 

Taranatha je vstopil v veliki red Džonangpa v Tibetu in postal učenec indijskega mojstra Budagupte. Že kot otrok je bil znan po svojih izjemnih sposobnostih, katere so prepoznali vsi realizirani mojstri.
Ko je bil star le eno leto, je Situ Taranatha že znal brati, pisati, hoditi in je nemoteno meditiral. Prepoznal in poimenoval je vsa božanstva na thangkah, celo na tako obrabljenih in umazanih, da nihče drug ni mogel prepoznati, katero božanstvo je upodobljeno. Že tedaj je lahko ozdravil bolne. Nekega dne se je na veliko presenečenje njegovih staršev pri njih doma prikazal jogi in Taranathi ponudil bodalo, termo (skriti zaklad) Guru Padmasambhave. 
Kenčen Lungrik Gjaco je Taranatho prepoznal za inkarnacijo Krišnačarje in Kenčenovega učitelja Džetsun Kunga Drolčoka. Taranatha se je učil pri mnogih mojstrih, kot Dže Dragtopa Ješe Vangpo, Kung Taši in Džampa Lhundrup.
Taranatha je bil vrhunski učenjak in zgodovinar celotnega Tibeta. Preučil je zgodovino različnih linij in jim sledil vse nazaj do korenin v Indiji in natančno zabeležil zgodovino budizma in življenjepise velikih mojstrov. Dovršil je znanje svetih zapisov in napisal lastne komentarje le teh.
Taranatha je podajal Budove nauke v najčistejši obliki. Med njegovimi mnogimi deli sta tudi Zgodovina budizma v Indiji in Izvor tantre bodhisatve Tare.
Taranatha je bil nosilec Šangpa Kagju linije in izročila Kalačakra. Ta izročila, skupaj z redom Džonangpa, so bila pozneje integrirana v ostale linije tibetanskega budizma.
Taranatha je odšel v Mongolijo in tam preminil. Njegove relikvije so shranjene v srebrni stupi vzhodno od Lhase.

Prvi Tai Situpa Čokji Gjaltsen

Prvi Tai Situ Rinpoče (1377-1448) je bil rojen v letu ognjene­ svinje v regiji Karma Gon. Postal je učenec petega Gyalwang Karmape, od katerega je prejel izročilo in učenja Mahamudre.

Leta 1407 je Tai Situpa s Karmapo potoval na Kitajsko h kitajskem cesarju Tai Ming Čenu (Jungle), emanaciji bodhisatve Mandžušrija in ta mu je podelil naziv »Kenting Naja Tang Njonce Gešece Tai Situpa« in mu podaril kristalni pečat, ter mnoga druga dragocena darila. Naziv Kenting Tai Situ pomeni »dolgo segajoč, neomajen, plemeniti mojster, nosilec zapovedi.« In tako je Čokji Gjaltsen postal prvi nosilec naziva Tai Situpa.
Tai Situpa je večino svojega življenja posvetil meditativnim umikom v osami v jamah in postal dovršen mojster Budovih naukov. Peti Gyalwang Karmapa je določil Tai Situpo za glavnega učitelja v Karma Gon samostanu, enem od glavnih sedežev Kagju linije v Tibetu.

Drugi Tai Situpa Taši Namgjal

Drugi Tai Situpa (1450-1497) se je rodil v letu železnega konja v kraljevi družini v Tibetu. Prepoznal ga je šesti Karmapa in ga ustoličil, mu predal celotno linijo in mu v vodenje predal Karma Gon samostan. Ta samostan je postal slaven po zbirki tekstov v sanskrtu, umetniških delih in učenosti. Drugi Tai Situpa je postal tutor sedmega Karmape. Obiskal je mnoge predele Tibeta, podeljeval učenja in opolnomočenja. Kitajski cesarji so ga visoko častili. Ko je preminil, je bilo mnogo ugodnih znamenj njegove dovršenosti.

Tretji Tai Situpa Taši Paldžor

Tretji Tai Situpa (1498-1541) je bil rojen v letu zemeljskega konja v družini potomcev tibetanskih kraljev. Sedmi Karmapa ga je prepoznal, ga ustoličil in mu prenesel celotno izročilo linije. 
Uradno je ponovno prevzel odgovornosti za linijo Tai Situp in vodstvo Karma Gon samostana. Sedmi Karmapa Čödrak Gjatso je razglasil, da sta s Situ Taši Paldžorjem nerazdružljiva, eno.
Tai Situpa je prejel od kitajskega cesarja zlato tablico zavito v petbarvno svilo, na kateri so bile v petih jezikih napisane hvalnice njegovi modrosti in sposobnostih.
Osmi Karmapa Mikjo Dordže je ob rojstvu razglasil, da je on Karmapa in tako priklical pozornost tretjega Tai Situpe. Brez trohice dvoma je Tai Situ potrdil, da je otrok osmi Karmapa in staršem naročil, naj lepo skrbijo zanj.
Tai Situpa je preminil pri štiriintridesetih letih v Karma Gon samostanu, nakar je Gjalcab Rinpoče v samostanu Tsurphu ustoličil osmega Karmapo Mikjo Dordžeja.

Četrti Tai Situpa Čokji Goča

Četrti Tai Situpa (1542-1585) je bil rojen v Tseču blizu Surmanga v letu vodenega tigra. Prepoznal in ustoličil ga je osmi Karmapa, od katerega je prejel tudi vsa učenja in izročila linije. Karmapa je Tai Stupo ponovno potrdil kot učenca, ki je njemu identičen. Tai Situ je nadaljeval z vodenjem samostana Karma Gon in je bil znan po svojem znanju in vpogledu.

Poiskal in prepoznal je devetega Gyalwang Karmapo, kar je bilo pozneje potrjeno s pisemsko prerokbo, ki jo je osmi Karmapa pustil v lasti petega Šamarpe. Tai Situpa mu je podelil iniciacijo Amitajusa, bude dolgega življenja.

Peti Tai Situpa Čokji Gjaltsen Palzang

Peti Tai Situpa (1586-1657) je bil rojen v letu ognjenega psa. Prepoznal ga je 9. Gyalwang Karmapa, od katerega je prejel vsa učenja in izročila linije. 9. Karmapa mu je podaril rdečo vadžra krono žarečega zlata, zrcalo Karmapove črne vadžra krone. Rdeča krona simbolizira nerazdružljivost Karmape in Tai Situpe. Obredu rdeče krone, ki ga Tai Situ Rinpoče občasno izvaja lahko prisostvujemo še danes. Že samo s pogledom na rdečo krono nemudoma in nepreklicno vstopimo na pot razsvetljenja in prejmemo blagoslov bodhisatve Maitreje. Peti Tai Situ je zgradil Jermoče Kagju samostan, ki je bil dom stotinam menihov in je imel sijajnih stošestdeset stebrov v glavni dvorani. Rinpoče je obnovil tudi mnoge druge templje v Tibetu.
Tai Situpa je na povabilo tamkajšnjega kralja odpotoval v Džangsadam in podelil učeja mnogim pripadnikom. Ob Rinpočejevem prehodu v paranirvano so bili vidni mnogi znaki njegove dovršenosti.

Šesti Tai Situpa Čogjal Mipham Trinle Rabten

6. Tai Situpa (1658-1682) je bil rojen v Mešo Degeju v vzhodnem Tibetu. Prepoznal in ustoličil ga je 10. Karmapa in od njega je prejel vsa učenja in izročila linije. Tai Situ je študiral v Tsurphu in Karma Gon samostanih. Na vse je naredila vtis njegova sposobnost učenja in vpogleda. Alu Paldžorju je podal tudi mnogo prerokb o svojih bodočih inkarnacijah.
6. Tai Situpa je bil učenjak, astrolog, zdravnik in slikar. Naslikal je mnogo thangk (svetih slik). Sestavil je tudi Sung Bum, obsežno delo, ki je priročnik vseh znanj. Znal je mnoge jezike, vključno s sanskrtom. Izvedel je mnogo čudežev, kot je obešanje oblek in kroglic male na sončne žarke in pustil številne odtise stopal v skalah in kamnih. Ko je v osrednjem Tibetu zaradi mongolske invazije prišlo do vojne in nesoglasij, je Tai Situpa skupaj s Karmapo odpotoval v Junan na jug Kitajske, kjer je tudi preminil, pri čemur so mnogi lahko videli znake njegove dovršenosti.

Sedmi Tai Situpa Lekše Mave Njima

7. Tai Situpa (1683-1698) se je rodil v kraljevi družini v Lingu. Takoj po rojstvu je bil prepoznan za inkarnacijo Tai Situpe in od 11. Karmape Ješe Dordžeja prejel duhovno vzgojo, ter študiral na Sakja univerzi. Preminil je, preden je prejel celotno izročilo in bistvo Kagju učenj.

Osmi Tai Situpa Kunkjen Čokji Džungne

8. Tai Situpa (1700-1774) je bil rojen v provinci Alu Šekar. Pri osmih letih so ga s pomočjo prerokbe 8. Karmape Mikjo Dordžeja prepoznali terton Sangje Lingpa, terton Mingjur Dordže in 8. Šamarpa.
Ustoličili so ga v samostanu Tsurphu. Od 12. Karmape Čangčub Dordžeja, 8. Šamar Rinpočeja in Kathok Rigdzin Tsevang Norbuja je prejel popolno linijo učenj in iniciacij. Pod vodstvom teh mojstrov je študiral tudi medicino in astrologijo. Leta 1727 je 8. Tai Situpa ustanovil veličasten samostan Palpung blizu Dergeja v vzhodnem Tibetu. Zgradil in obnovil je tudi mnoge druge samostane, Palpung samostan je postal glavni sedež Tai Situp. Bil je tudi inspiracija za izgradnjo Palpung Šerab Ling samostana v Indiji, ki ga je stoletja kasneje zgradil 12. Kenting Tai Situ Pema Donjo Njindže. 8. Tai Situpa je postal eden najbolj znanih mojstrov v tibetanski zgodovini. Bil je priznan in dovršen učenjak v petih disciplinah, ki mu ni bilo enakega. Že v otroštvu je imel sposobnost prerokovanja. Rinpoče je postal strokovnjak na skoraj vseh področjih, od umetnosti in slikanja thangk, do astrologije, sanskrta, nepalščine, kitajskih jezikov. Bil je tudi izkušen zdravnik in mojster tibetanske medicine. Uredil je mnoge tekste in v Palpungu osnoval svoj slikarski stil. Zaradi nevoščljivosti in pohlepa nekaterih učiteljev v drugih samostanih, je Situ Rinpoče kot učitelj pogosto opozarjal na nevarnosti želje po dobičku in slavi. Vsakogar je tudi spodbujal, naj sledi Budovim naukom in naj bo discipliniran. 
Tai Situpa je med romanjem obiskal Nepal in Nepalci so ga visoko častili. Nekoč so po diskusiji s Pandito Džaja Mangolo iz Kašmirja lokalni hindujci proglasili, da je Tai Situpa gotovo posvečen od samega mogočnega Šive, ker bi po njihovem mnenju brez tega ne bi mogel doseči tako visoke stopnje učenosti in realizacije.
Tai Situ se je vrnil v Tibet in podajal učenja po vsej deželi. Prevedel je mnogo tekstov iz sanskrta, vključno z molitvijo Bodhisatve Tare. Na povabilo cesarja Čien Lunga (1735-1796) je obiskal Kitajsko in tudi tam so ga visoko častili.
Slava samostana Palpung je v tem obdobju prešla meje Tibeta. Situ Rinpoče je ponovno pregledal budistična besedila Kangjur in Tengjur in ponatisnili so jih v novo ustanovljeni tiskarni v Dergeju. Kopije teh tekstov so bile tako dobre kvalitete, da so v uporabi še danes. Palpung je imel več kot sto podružničnih samostanov, med drugim tudi na Kitajskem.
8. Tai Situ je našel in prepoznal 13. Karmapo Dudul Dordžeja in mu prenesel celotno neokrnjeno linijo.
Rečeno je, da so Tai Situpove brezmejne aktivnosti enake tistim od Nagardžune v Indiji. Poznan je naslednji rek: »Če bi združili aktivnosti vseh drugih Kagju samostanov, le te ne bi bile enake aktivnostim Situ Čokji Džungneja!«
Preminil je med meditacijo v Budovem lotosovem položaju. Toplota okoli področja njegovega srca se je ohranila še sedem dni in v zraku je bilo zaznati vonj po kadilu. Napovedal je tudi svojo prihodnjo inkarnacijo.
Njegovi glavni učenci so bili 13. Karmapa, 10. Šamarpa, Gyalwang Drukpa, Trinle Šingta, Drikung Čokji Gjalva, Pavo Tsuklag Gjalva, Drubtop Čodže Gjal, Khamtrul Čokji Njima in Lotsava Cevang Kunčab.

Deveti Tai Situpa Pema Njindže Vangpo

9. Tai Situpa (1774-1853) je bil rojen v Jilungu blizu Dergeja v vzhodnem Tibetu v letu lesenega konja. Prepoznala sta ga Gyalwang Karmapa in Pavo Rinpoče. Slednji je od Guru Rinpočeja prejel prerokbo z navodili za prepoznanje Tai Situpove reinkarnacije. Ustoličili so ga pri petih letih. Učenja in transmisije celotne linije je prejel od Gyalwang Karmape Dudul Dordžeja, Šamar Mipham Čodruba, Dzigar Dordže Trakpe in drugih priznanih mojstrov.
Tai Situpa je obnovil samostan Palpung in dal neštete daritve številnim samostanom vseh tradicij. Bil je avtor več kot dvesto razprav, v katerih se je med drugim zavzemal za povezovanje tradicij različnih tibetanskih linij. Postal je korenski Lama 1. Džamgon Kongtrul Rinpočeju, Kjence Vangpo Rinpočeju in Čogjur Dečen Lingpi. Istočasno je v Tibetu pobudnik nesektaškega gibanja Rime, ki so ga kasneje utrdili in razširili njegovi učenci, še posebej 1. Džamgon Kongtrul Rinpoče. Tai Situ je pretežni del svojega življenja preživel v meditaciji in je bil znan kot učenjak in dragocen učitelj. Poznanih je veliko čudežev devetega Tai Situpe, med njimi so še danes vidni odtisi stopal v skalah.
Njegova modrost je bila splošno znana in nekoč je s svojo vsevednostjo presenetil nekega meniha. Opozoril ga je na njegov problem z alkoholom, čeprav je menih to šibkost skrival, a je očitno ni mogel skriti pred očesom vsevedne modrosti Situ Rinpočeja.
Zadnji del življenja, več kot trideset let, je preživel v samoti v meditaciji. Preminil je v devetinsedemdesetem letu in ob prehodu v parinirvano je bilo na nebu opaziti veliko mavric in mnogo drugih znakov njegovega spoznanja.

Deseti Tai Situpa Pema Kunzang Čogjal

Terton Čogjur Lingpa je ponovno rojstvo Tai Situpe napovedal z naslednjimi besedami: 
V letu lesenega tigra 
v deželi Tang-Lha 
se bo prikazala emanacija Samantabhadre,
vodnik bitij.

10. Tai Situpa je bil rojen ob jezeru v Namceju v Čangu v letu lesenega tigra. Njegovo ustoličenje sta vodila 14. Gyalwang Karmapa in Džamgon Kongtrul Rinpoče. 
Že v rani mladosti je Rinpoče kazal višje zaznavanje in ustvarjal mnoge spontane čudeže. Skozi aktivnost njegove dovršitve je v deževni dobi na konju prečkal reko Jangce. Nekoč se je v centru za meditacijo na konju spustil po nebeški lestvi, na neukročenem konju prijahal od Derga do Palpunga v dveh urah in na mestu odtisov konjevih kopit je mnogo ljudi našlo cvetove. Govori se, da Kjence Rinpoče hrani nekaj teh cvetov. 
V Denkoku je Rinpoče srečal človeka, ki je gnal divjega bika. Tai Situ je pripomnil: »Ne obdrži tega bika!« Moški ga ni poslušal in si mislil: »Kaj govori ta nori menih?« Pozneje ga je ta isti bik nabodel. 
Nekoč se je na poti v osrednji Tibet Rinpočejevo spremstvo odločilo, da ne bodo prečkali narasle reke, ker bi bilo prenevarno in pričeli so postavljati šotore. Tai Situpa jih je silovito okaral, nakar so na njegov ukaz vsi vstopili v reko in dosegli drugi breg brez kakršnekoli nevšečnosti. Takih in podobnih zgodb o Pemi Kunzangu je veliko, vendar so ga ljudje kljub temu klicali "Divji Situ". Na te kritike je Džamjang Kjentse Vangpo, Situjev duhovni učitelj dejal: »On je v resnici dragoceni učitelj iz Odijane, Guru Rinpoče v človeški obliki.«
Čeprav je bil 10. Tai Situ znan po divjem obnašanju, saj se je oblačil v maske in kostume, pil alkohol, tekmoval na konjskih dirkah in streljal s puško, se je dosledno izogibal spolnosti, saj so vsi Tai Situ Rinpočeji nosilci čistega samostanskega reda.
Celo življenje se je izpopolnjeval v Kagju učenjih in postal Sidha. Pustil je mnoge odtise stopal v skalah in bil sposoben hoditi po navpičnih stenah gore. Preminil je pri dvaintridesetih letih v letu lesenega ptiča in ob njegovem prehodu v parinirvano je bilo veliko znakov njegovega spoznanja. Ongen Rinpoče in Džamgon Kongtrul Lodro Taje sta njemu v čast postavila spominsko stupo.

Enajsti Tai Situpa Pema Vangčuk Gjalpo

11. Tai Situpa (1886-1952) je bil rojen v Lithangu v letu ognjenega psa. Ob njegovem rojstvu se je pojavilo mnogo ugodnih znakov. Prerokbe Gyalwang Karmape o Tai Situpovem ponovnem rojstvu so bile povsem točne. 
Gyalwang Karmapa ga je prepoznal pri štirih letih, nakar so ga premestili v Palpung samostan, kjer ga je posvetil, ga ustoličil in mu podal učenja. Poučeval ga je tudi 2. Džamgon Kongtrul Rinpoče in mu podelil mnoga opolnomočenja.
Rinpoče je obnovil in razširil samostan Palpung in nadziral in vodil njegove ostale samostane po Tibetu. V več kot stoosmih samostanih je podajal učenja. Uveljavljal je dosleden samostanski red in ostro kaznoval hinavce ali tiste, ki so škodovali praksi. Tai Situpo so visoko spoštovali, častili, cenili in se ga bali. Ko je 14. Karmapa preminil, se je njegov pomočnik Džampal Tsultrim od strahu pred Tai Situpo nekaj mesecev skrival. Nato je končno razodel, da ima v lasti skrito pismo prerokbe. Izkazalo se je, da se pismo prerokbe popolnoma ujema s postopkom, ki se ga je Tai Situ že lotil za iskanje 16. Karmape, Rigpe Dordžeja.
Tai Situ je predal vsa učenja 16. Karmapi in mu podaril vse posvetitve, razlage in opolnomočenja. Pri petdesetih je obiskal veliki samostan Surmang in uprizoril mnoge čudeže. Del življenja je meditiral, del pa podajal učenja mnogim učencem. Pri sedeminšestdesetih letih je preminil in vidnih je bilo mnogo ugodnih znakov. Kasneje je Karmapa Rigpe Dordže napisal v pesmi: »Da bi se srečevala, znova in znova.«
Karmapova želja se je uresničila, saj ko so prepoznali 12. Tai Situpo, je ta postal učenec 16. Karmape, in kasneje, ko so prepoznali 17. Gyalwang Karmapo, Ogyen Trinley Dorje-ja, je ta postal učenec 12. Tai Situpe.  

Dvanajsti Kenting Tai Situpa Pema Donjo Njindže

Dvanajsti Kenting Tai Situpa Pema Donjo Njindže je sedanja inkarnacija Tai Situ Rinpočeja.