Življenjepis Njegove svetosti sedemnajstega Gjalva Karmape Ogjen Trinlej Dordžeja
Karmapa je najvišji duhovni vodja Karma Kagju ali z drugim imenom Khamtsang Kagju šole tibetanskega budizma. Ta tradicija globokih meditacijskih praks izvira od Bude Šakjamunija in primordijalnega Bude Vadžradare. Začetek linije Kagju je v 11. stoletju, ko jo je indijski mahasidha Tilopa najprej prenesel na budističnega učenjaka Naropo, ta pa je obširna učenja in meditacijske prakse prenesel na velikega tibetanskega prevajalca Marpo. Marpa je tisti, ki je prinesel učenja na Tibet. Marpov glavni učenec je bil veliki jogi Milarepa, ki je učenja prenesel na Gampopo. Gampopa jih je potem predal prvemu Karmapi po imenu Dusum Khjenpa. Od takrat so na čelu Kagju linije zaporedna ponovna utelešenja Gjalva Karmape. Linija rojstev Karmap je samo-razglašena, saj vsaka inkarnacija zapusti pismo, v katerem napove svoje naslednje rojstvo. Vsi veliki Kagju učitelji verjamejo, da je Njegova svetost Karmapa utelešenje in izvor vseh blagoslovov te linije učenj.
Njegova svetost 17. Gjalva Karmapa Ogjen Trinlej Dordže se je rodil na Tibetu leta 1985 in je bil prepoznan leta 1992 s pomočjo pismene napovedi, ki jo je njegov predhodnik Njegova svetost 16. Karmapa Randžung Rigpe Dordže zapustil Njegovi eminenci Tai Situ Rinpočeju. Sedemnajsti Karmapa je prvih štirinajst let svojega življenja preživel na Tibetu. V začetku leta 2000 pa je dramatično prebegnil v Indijo, kjer zdaj živi v začasni rezidenci blizu Dharamsale, dokler mu indijska vlada ne bo odobrila povratka v samostan Rumtek Dharma Čakra Center v Sikimu, glavni sedež Karmap v izgnanstvu.
Njegova svetost 17. Karmapa Ogjen Trinlej Dordže se je rodil staršem nomadom v tibetanski pokrajini Lhathok. Starši, ki so imeli mnogo hčera in enega sina, so si želeli še enega fantka. Jogijski mojster, opat Karma Kagju samostana Kalek, jima je dejal, da bosta morda imela še enega sina, vendar ga morata v tem primeru poslati v Kalek samostan. Starša sta se strinjala in ne dolgo zatem se jima je rodil sin.
Fantka so poimenovali »Apo Gaga«, kar pomeni »srečni brat«, vzdevek, ki mu ga je dala njegova starejša sestra. Apo Gaga je štiri leta preživel v samostanu Kalek, kjer je bil deležen posebne izobrazbe in so ga obravnavali kot še neprepoznanega reinkarniranega lamo. V tem obdobju je del časa prebil tudi s svojimi starši.
Leta 1992 je staršem predlagal, da svoj tabor preselijo prej kot običajno. Odločitev, da se premaknejo, jih je pripeljala na mesto, ki ga je 16. Karmapa v svojem preroškem pismu opisal kot kraj, kjer bo najden 17. Karmapa. Apo Gaga je staršem povedal, da ponj prihajajo njegovi menihi in pripravil svoje stvari za na pot.
Čudežni dogodki med nosečnostjo in ob rojstvu Apo Gaga; kraj, kjer se je nahajal, se je natančno ujemal z opisom v pismu, ki ga je 16. Karmapa izročil Tai Situ Rinpočeju; ujemala so se imena staršev, ki so bila ravno tako navedena v pismu; sama pojava in obnašanje dečka…, vse to je menihe iz samostana Tsurphu vodilo k prepričanju, da je deček, ki se je rodil v nomadski družini, dejansko 17. Karmapa. Njegova eminenca Tai Situ Rinpoče in Njegova svetost Dalaj Lama sta potrdila identifikacijo. Po kratkem času v Kaleku je bilo vse pripravljeno za pot v samostan Tsurphu, glavni sedež Karmap. Preden so se odpravili so se na nebu pojavila tri sonca, kar je na tistem območju videlo na stotine ljudi.
27. septembra istega leta je kitajska vlada dovolila uradno prepoznanje Ogjen Trinlej Dordžeja kot 17. Karmape, kar je bilo prvič po petdesetih letih, da je komunistična vlada uradno dovolila prepoznanje kateregakoli reinkarniranega lame. Obred rezanja las in poimenovanja je bil opravljen v znamenitem Džokhang templju v Lasi, kar se je zgodilo šele drugič, da je kateri od Karmap svoje meniško posvečenje prejel na tem mestu.
Istega dne, 27. septembra 1992, ko je imel Karmapa 7 let, je v prisotnosti Tai Situpe potekalo ustoličenje v samostanu Tsurphu, kjer se je zbralo preko 20.000 romarjev. Njegova svetost Karmapa je obred ustoličenja zaključil z osebnim podeljevanjem blagoslovov množici, ki je popolnoma obkrožala samostan. Navdušenje številne neustavljive množice, ki je poskušala vstopiti, je povzročilo, da se je obred blagoslavljanja nadaljeval v naslednji dan. Naslednje jutro se je pred Njegovo svetostjo zvrstilo 25.000 ljudi, da bi prejeli njegov osebni blagoslov. Dan potem je 17. Karmapa s strehe samostana podelil svojo prvo formalno iniciacijo - iniciacijo Rdečega Čenreziga, bude sočutja.
Od prihoda v Tsurphu leta 1992 se je Njegova svetost v glavnem posvečal študiju dharme, Budovega nauka. Zgodnje izobraževanje je potekalo pod nadzorom Njegove eminence Tai Situ Rinpočeja, Njegove eminence Gošir Gjaltsab Rinpočeja in Drupon Dečen Rinpočeja, pokojnega opata samostana Tsurphu. Umdze Tuben Zangpo, ki je 16. Karmapi služil v Tsurphuju in samostanu Rumtek, je bil Njegovi svetosti 17. Karmapi tutor za branje, vse do svoje smrti leta 1997. Drugi učeni menihi in lame, med njimi Lama Njima, so nadaljevali s poučevanjem Njegove svetosti.
Leta 1994 je Njegova svetost Gjalva Karmapa obiskal glavne svete kraje v centralnem Tibetu vključno z Džokhang templjem, Potalo in samostani Tašilunpo, Drepung, Sera in Ganden, kjer je opravil obrede in daritve. Kmalu po vrnitvi v Tsurphu se je na povabilo vlade LR Kitajske odpravil na formalni obisk v Peking.
Med bivanjem v Pekingu se je srečal s številnimi uradniki in bil uradno predstavljen predsednikoma države in partije, Jiang Zeminu in Li Pengu. Karmapa je prisostvoval proslavi 45. obletnice ustanovitve vlade LR Kitajske, kjer je z navdušenjem prvič prisostvoval ognjemetu. V bližini Pekinga je opravil romanje k oltarju, ki vsebuje znamenito relikvijo, Budov zob. Prav tako se je odpravil na goro Vu Tai Šan (Pet svetih vrhov Mandžušrija), kjer je pred več kot šesto leti učil tretji Karmapa Randžung Dordže. Preden se je vrnil na Tibet, se je njegova pot nadaljevala z obiskom obalnih mest in postanki v Šanghaju, Nandžingu in naposled v Čengduju. Na tem potovanju se je Njegova svetost seznanil s sodobnim urbanim življenjem Kitajske, kot tudi z moderno tehnologijo in transportom.
Ob vrnitvi v Tsurphu je Karmapa nadaljeval s študijem dharme, Budovega nauka, ki vključuje filozofijo, debato, obredje in svete plese. Vsak dan ob 13. uri je sprejemal obiskovalce, romarje iz Tibeta in celega sveta in jim podeljeval blagoslove. Ob posebnih prazničnih dnevih, ko so v Tsurphu prispele množice romarjev, je Njegova svetost Karmapa podeljeval osebne blagoslove tisočim ljudem v enem samem dnevu.
Z leti je začel v Tsurphu samostanu podeljevati vedno več iniciacij in voditi razne obrede, kot so vsakoletni plesi Mahakale, ki so se nadaljevali vse do praznovanja losarja, tibetanskega novega leta.
Od leta 1994 je Njegova svetost začel izpolnjevati svoje poslanstvo odkrivanja in prepoznavanja ponovnih rojstev inkarniranih lam, imenovanih tulku.
Prvi tak primer je bil odkritje Pavo Rinpočeja, pomembnega Kagju lame, ki je preminil leta 1991 v Nepalu. Njegova svetost je napisal pismo, v katerem je navedel podrobnosti kraja, letnega časa rojstva otroka, kot tudi indice o imenih staršev in opis okolice njihovega doma. In odprava je s pomočjo navodil iz pisma našla malega Pavo Rinpočeja v Tibetu in ta je do leta 2001 prebival v Njenang samostanu blizu Tsurphuja, nakar ga je kitajska vlada premestila v Lhaso.
Leta 1996 je Njegova svetost Gjalva Karmapa napisal naslednje preroško pismo in sicer o ponovnem rojstvu Džamgon Kongtrul Rinpočeja. Podrobnosti v pismu, skupaj z dodatnimi skicami in načrti, ki jih je narisal Karmapa, so priskrbele vse potrebne znake in navodila za odkritje četrtega Džamgon Kongtrul Rinpočeja, ki je bil takrat star dve leti. Danes živi v samostanu Pulahari v glavnem mestu Nepala Katmanduju.
Sedemnajsti Karmapa je kasneje prepoznal in potrdil ponovna rojstva drugih tulkujev, med njimi malega Dabzang Rinpočeja, ki sedaj živi v svojem samostanu v Khamu na vzhodu Tibeta, inkarniranega lamo, ki so ga našli izven Tibeta. V Nepalu so odkrili Šelri Dolpo Rinpočeja, bližnjega učenca drugega in tretjega Džamgon Kongtrul Rinpočeja, ki sedaj živi skupaj z Džamgon Kongtrul Rinpočejem v Pulahariju.
Kot nadaljevanje 800-letne tradicije se je večina obnovitvenih del in oživljanje dharma dejavnosti v Tsurphuju začelo in razcvetelo po vrnitvi 17. Karmape leta 1992. Templji, oltarji, stupe, šedra (samostanska šola) in bivališča menihov so bili obnovljeni in okrašeni z daritvami, kipi in slikami. Ob prazničnih dnevih so bile velikanske thangke iz Tsurphuja ponovno narejene in izobešene in sveti plesi lam, ki jih prej niso plesali že desetletja, so se spet izvajali na glavnem samostanskem dvorišču.
Leta 1999 je na povabilo vlade in predstavnikov verskega urada LR Kitajske Njegova svetost Karmapa ponovno odpotoval v Peking. Med obiskom je pritegnil veliko medijske pozornosti in na kitajski nacionalni televiziji so predvajali posebno oddajo o njegovem življenju in aktivnostih.
Prvega januarja 2000, ko je zahodni koledar prešel v novo tisočletje in so v Kagju samostanih in dharma centrih po vsem svetu praznovali z molitvam za mir, dolgo življenje in uspešno delovanje in širjenje Karmapove razsvetljene dejavnosti, se je za Njegovo svetost začenjalo novo potovanje. Le nekaj dni prej, 28. decembra, je štirinajstletni 17. Gjalva Karmapa, Ogjen Trinlej Dordže s peščico pomočnikov zapustil Tolung Tsurphu samostan in skrivaj pobegnil s Tibeta. Petega januarja je varno prispel v Dharamsalo v Indiji, kjer ga je pričakal Njegova svetost 14. Dalaj Lama.
Od tedaj Njegova svetost Gjalva Karmapa začasno živi v Gjuto Ramoče tantrični univerzi v bližini Dharamsale. V Gjutu je Njegova svetost lahko nadaljeval študij budistične filozofije in učenje ter prejemanje transmisij in iniciacij Karma Kagju vadžrajana praks od mojstrov Kagju linije. Njegov glavni tutor je Khenčen Thrangu Rinpoče, ugleden učenjak Kagju šole.
Odkar je v Indiji, je Njegova svetost sprejel na tisoče obiskovalcev iz celega sveta, vključno z verskimi voditelji, politiki in filmskimi zvezdami, tako budiste kot nebudiste. Vsak teden ima Njegova svetost javne in privatne sprejeme v samostanu Gjuto, občasno pa podeljuje tudi javna učenja in iniciacije.
